Dan najboljše prakse

Predstavitev primerov dobre prakse 2024


Primer dobre prakse 1: Od daljinske zaznave vegetacije do prepoznave tekstila - Tomaž Rotovnik, SkyLabs d.o.o.

Podjetje SkyLabs d.o.o. je primarno usmerjeno na področje vesoljskih tehnologij. Za potrebe TRISAT misije je razvilo miniaturizirano kamero delujočo v kratkovalovnem infrardečem spektru, ter v preteklih letih uspešno izvedlo prenos kratkovalovne infrardeče (SWIR) tehnologije v zemeljski segment na področje tekstilne industrije in področja bele tehnike. V primeru dobre prakse bo predstavljena SWIR spektroskopija, ki dobiva vedno večjo pozornost. Valovne dolžine SWIR spektra so nevidne človeškemu očesu in tudi današnjim CCD ali CMOS slikovnim senzorjem, ki jih srečamo v komercialnih fotoaparatih oz. mobilnih telefonih. Za zaznavanje SWIR spektra so tako potrebni posebni senzorji, ki se poleg aplikacij satelitskega daljinskega zaznavanja uporabljajo v različnih industrijskih panogah (prehrambena, kemična, farmacevtska, medicinska, petrokemična industrija, industrija polprevodnikov) ter ostalih panogah (kmetijstvo, varnost, reciklaža, idr.). SWIR valovni spekter je še posebej bogat z informacijami o načinu molekularnih vibracij, zaradi česar je to območje valovnih dolžin uporabno za aplikacije molekularne spektroskopije. Eden izmed možnih področij uporabe SWIR spektroskopije je tudi področje tekstilne industrije, natančneje identifikacije tipa tekstila s postopkom neinvazivne metode.


Primer dobre prakse 2: SpaceDent: Vizionarji vesoljskega zobozdravstva - Tine Šefic, absolvent dentalne medicine in raziskovalec, Univerza v Ljubljani, Medicinska Fakulteta

Interdisciplinarni študentski projekt SpaceDent se izvaja pod okriljem Experiments programa Evropske vesoljske agencije, Medicinske fakultete in Fakultete za strojništvo ter utira prve korake pri pripravi zobozdravstva za dolgotrajne misije na Luno in Mars. Referat dobre prakse predstavlja uskladitev številnih tehničnih, varnostnih in pravnih zadev prvega slovenskega projekta v okviru ESA in prvega projekta o zobozdravstvu v vesolju nasploh. Za izvajanje raziskave, pri kateri bosta študenta dentalne medicine opravljala zobozdravstvene posege v simulirani breztežnosti med paraboličnim letom, so študentje strojništva in elektrotehnike zgradili konstrukcijo, ki ponazarja poenostavljeno okolje zobozdravstvene ambulante. Uspešno medpanožno sodelovanje zobozdravstva, inženirstva in vesoljske industrije predstavlja vzoren primer dobre prakse pri soočanju z izzivi breztežnostnega okolja iz raziskovalnega ter konstrukcijskega vidika.


Primer dobre prakse 3: Bio-embalaža: Rešitev trajnostnega pakiranja - Aleš Mihelič, Gorenje d.o.o. 

Gorenje d.o.o. si kot proizvajalec bele tehnike v zadnjem desetletju močno prizadeva za zmanjšanje porabe energije gospodinjskih aparatov, saj sta okolje in trajnostno vedenje v sodobni družbi vse pomembnejša tema. Kot dobro prakso pa predstavljajo manj raziskano področje recikliranja izdelkov in embalaže, saj so Zeleni dogovor EU in pobuda za povezane trajnostne izdelke ter sprejeta zakonodaja močno spodbudili Gorenjeve ekipe za predrazvoj in pakiranje kategorij, da se lotijo bolj trajnostne možnosti pakiranja. Danes so plastične komponente gospodinjskih aparatov ter EPS embalaža in folija pretežno izdelane iz fosilnih olj. Na lokaciji Gorenja v Velenju so v letu 2022 samo za embalažo porabili kar 2.200 ton EPS; od tega je bilo 57 % porabljenih za pakiranje kuhinjskih aparatov, 25 % za pralne aparate in 18 % za pomivalne stroje. Začeli so iskati inovativno rešitev za trajnostno pakiranje in se uspešno soočili tako s tehničnimi izzivi zaradi zmogljivosti dobaviteljev papirne embalaže in velikih udarnih sil, ki lahko z najtežjimi aparati zlahka presežejo 100 g. Vsi vidiki prehoda na okolju prijazno embalažo bodo podrobno predstavljeni kot primer dobre prakse, vključujoč organizacijske izzive, saj mora biti rešitev enostavna za izvajanje in mora podjetju omogočati postopen korak k trajnosti.


Primer dobre prakse 4: ITER projekt - Fuzijska energija za materiale prihodnosti - dr. Blaž Šuler in Marko Češnjaj, SIJ Metal Ravne d.o.o. 

Podjetje SIJ Metal Ravne d.o.o. sodeluje kot partner v razvoju specialnih jekel in superzlitin v projektu ITER, ki povezuje 35 držav s ciljem izkoriščanja fuzijske energije kot vira zelene električne energije. Ob vse večji težnji po zeleni energiji in prehodu na brezogljično družbo nosijo t. i. zelena jekla velik pomen. V okviru projekta ITER SIJ Metal Ravne predstavljajo primer dobre prakse z razvojem dveh jekel in ene superzlitine nadstandardno velikih dimenzij, pri čemer so jim izboljšali mehanske in korozijske lastnosti ter posledično podaljšali življenjsko dobo in trajnost končnih produktov. Tovrstni materiali prihodnosti so medpanožno uporabni in tako podpirajo ekonomsko rabo virov za razvoj celotnega gospodarstva.