11. Dan najboljše prakse, ki je po covidnem obdobju letos spet potekal v živo, je bil namenjen izmenjavi dobrih praks s področja pametne logistike v proizvodnji. Na konferenci, ki smo jo organizirali v okviru Zbornice elektronske in elektroindustrije, je več kot 70 udeležencev prisluhnilo primerom rešitev za agilno in digitalno proizvodnjo, dobavne verige ter za tehnološko preobrazbo v svet pametne logistike. Predstavili so jih mednarodni in domači strokovnjaki.

»Pomembno je, da Industrija 4.0 ni le koncept na papirju, ampak da ga podjetja živijo in nadgrajujejo. Naloga GZS je, da ideje postavimo v kontekst in jih predamo odločevalcem, vendar pobude morajo priti iz gospodarstva,« je v uvodnem pozdravu poudaril generalni direktor GZS, mag. Aleš Cantarutti. Ne glede na trenutno krizo je pomembno, da se pogovarjamo tudi o tem, kakšno Slovenijo želimo leta 2030, je še dejal Cantarutti in dodal, da potrebujemo družbeni konsenz na ravni politike, gospodarstva, sindikatov, okoljevarstvenikov in drugih deležnikov.  

Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektronske in elektroindustrije je pojasnila, da smo kot organizatorji želeli številnim udeležencem predstaviti aktualne trende v pametni logistiki in nagovoriti aktualne izzive proizvodnih podjetij z dobavnimi verigami.

Matija Petrin, predsednik programskega odbora, je dodal, da smo konferenco zasnovali tako, da zaobjame več različnih panog. »Kdor bo znal hitro in dobro razvijati kompetence svojih zaposlenih in bo to nadgradil z agilno organizacijo in digitalnimi procesi, bo zmagovalec prihodnosti,« je poudaril.

Trende v dobavnih verigah in logistiki sta predstavila mag. Lenka Neuhold in Roman Schnabl iz avstrijskega podjetja KNAPP. Svoje celovite sistemske rešitve za področje avtomatizacije in digitalizacije vse od proizvodnje do prodaje ponuja širokemu spektru podjetij iz zdravstva, modne industrije, trgovine in veleprodaje, živilstva in proizvodne industrije.

O zelenem in digitalnem prehodu v logistiki so se na okrogli mizi pogovarjali: Damjan Širca, direktor podjetja Epilog d.o.o., ki se ukvarja z informacijsko podporo v logistiki; Sonja Špoljarić, direktorica za področje kadrov ADE regije v BSH Hišni aparati d.o.o.; dr. Matjaž Roblek iz podjetja Domel Holding, d.d. in dr. Brigita Gajšek s Fakultete za logistiko, Univerze v Mariboru.

Sonja Špoljarić je izpostavila pomen prepoznavanja kompetenc, ki jih potrebujejo zaposleni, da se lahko soočijo s procesi digitalizacije. Ta danes prepleta vse segmente poslovanja podjetja. Dr. Matjaž Roblek je k temu dodal, da se na področju digitalizacije razvoj dogaja zelo hitro in podjetja se morajo stalno prilagajati na spremembe. Izpostavil je dejstvo, da se s temi procesi v njihovem podjetju ukvarjajo v prvi vrsti mlajši zaposleni, ki so seveda bolj dovzetni za nove tehnologije, ampak v timu so tudi starejši kolegi, ki na podlagi dolgoletnih izkušenj opozarjajo na potencialna tveganja.

Damjan Širca je izpostavil potrebo po spremembi miselnih vzorcev, ko se pogovarjamo o agilnosti in podal primer izobraževalnega sistema, ki otrok ne uči holističnega razmišljanja. Dr. Brigita Gajšek se prav tako strinja, da je potrebno šolski sistem prilagoditi potrebam podjetij in tudi v šolstvu vzpostaviti agilnost. Tako bodo lahko študentje, ko se vključijo na trg dela, lažje razumeli in se prilagodili potrebam podjetij, ki danes, še posebej v teh krizah, potrebujejo agilne zaposlene. Nabavne verige pojma agilnosti ne poznajo, pravi dr. Roblek. Poznajo pa pojem prilagodljivost, saj se je potrebno v logistiki stalno prilagajati razmeram oziroma globalnim spremembam. Planerji in nabavniki so v današnjih razmerah pod izjemnim pritiskom, je dodal dr. Roblek.

Udeleženci konference so lahko prisluhnili zanimivim primerov iz prakse. Jure Thaler, direktor razvoja v podjetju LOTRIČ Meroslovje, je predstavil pomen digitalizacije meritev in ustreznega orodja za obravnavo podatkov pri obvladovanju kakovosti skladiščenja žita pri Zavodu RS za blagovne rezerve.

Peter Peršolja, ki v podjetju Titus vodi področje Vodenje projektov ter digitalizacije, je na primeru projekta »Šola Industrije 4.0« utemeljil, da so kompetentni zaposleni ključnega pomena pri postavljanju in izvedbi digitalne transformacije oziroma pri snovanju in udejanjanju digitalne strategije.

Janez Panter, proizvodni IT inženir pri podjetju Yaskawa in Erih Arko, vodja oddelka razvoja robotskih aplikacij na področju novih tehnologij in strojnem vidu v podjetju YASKAWA, sta predstavila robotsko adaptivno brušenje površin iz kristalnega stekla s 3D strojnim vidom. Pri uvajanju naprednih tehnologij za doseganje Družbe 5.0 sledijo trem ciljem: zagotoviti funkcionalnost proizvodnje, vzpostavitvi podpore proizvodnji in monitoringa ter dinamični rasti digitalnih kompetenc in sinergiji v digitalnem svetu – tudi na področju usposobljenosti kadrov in zdravja zaposlenih.

dr. Radmila Wollrab, vodja projektov v podjetju Helios Resins, je izpostavila pomen prehoda v trajnostno družbo, ki mu morajo slediti tudi v kemijski industriji. Predstavila je osredotočenost podjetja HELIOS TBLUS d.o.o. na izdelavo okolju prijaznih inovativnih izdelkov, za katere uporabijo surovine na biološki osnovi. Po drugi strani pa ima svoj prispevek tudi agilna logistika, ki vpliva na dobavo trajnostnih surovin ter na zbiranje in nadaljnjo uporabo proizvodnih odpadkov ter ponovno uporabo recikliranih materialov. Veliko izzivov pri vzpostavitvi multimodalnega transporta pa predstavljajo slabe povezave v železniškem prometu.

V sklepnem delu konference pa so udeleženci v interaktivni delavnici spoznavali glavne principe agilnega načina dela ter pridobili vpogled v konkretne tehnike in pristope za dvig agilnosti v ekipah in organizacijah.